Omemba: Metka Damjan

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«

»Poudariti želimo, kako pomembni so ti spomini v življenju, kako pomembna je ta pot, vse, kar se nam zgodi, in posledično kako pomembna je ta pot v neznano, saj to odpira globine in širine tvoje duše.«

»Potuje se prek računalnika, ne zares, in s tem nimaš te pristne dogodivščine in svojih spominov, ki te gradijo.«

»To je lahko Alma, lahko pa je tudi kdor koli izmed nas.«

»Če je to univerzalna zgodba, lahko vsak najde v njej nekaj, kar mu je blizu.«